Knjige

Presunljiva zgodba o življenju, vzponih in padcih. Predvsem pa o tem, kako se vedno znova pobrati.

Tanja Žagar je ženska, ki je na očeh javnosti odraslo v priljubljeno glasbenico. Je hčerka, mama, žena, učiteljica in še veliko več kot to. Je borka, zaljubljena v življenje. Danes triinštiridesetletna Tanja  Žagar je še vedno znana kot nekdanja članica najstniške zasedbe Foxy Teens, a hkrati kot priljubljena samostojna glasbenica zadnjih dveh desetletij. Ljubljančanka se je že kot najstnica soočila z medijsko izpostavljenostjo, njenimi prednostmi in slabostmi. Živela je pod žarometi tudi kot akademska glasbenica in učiteljica v glasbeni šoli. A bolj kot to so jo izklesale izkušnje na osebni ravni, o katerih danes govori brez zadržkov, še več – z mislijo, da lahko komu prizanese kakšno gorje, celo poziva k dialogu in deli svojo zgodbo.

Simpatične pozitivne naravnanosti ni izgubila niti po težkih preizkušnjah zadnjih let, saj so ji te celo na novo osmislile življenje in zastavile prioritete. Tanja Žagar je napisala knjigo spominov, prelomnic in odločitev. Spregovorila je o ganljivih zgodbah, ki so jih doslej poznali le njeni najbližji. Jasno je, da se zna v vsakem trenutku boriti in vedno znova zaljubiti v življenje.

Nadobudna piarovka si goreče želi, da bi se nekoč poročila z ljubeznijo svojega življenja in postala mama, a ima manjšo težavo: njena domnevna življenjska ljubezen Jaka si tega niti približno ne želi tako goreče kot ona. Ko med dolgoletnim parom poči tik pred silvestrovim, se Dora znajde v velikih težavah, iz katerih ji pomaga skrivnostni, šarmantni neznanec. Sprva kaže, da bo šlo le za eno srečanje, a bo resni in zadržani poslovnež njeno življenje zaznamoval bolj, kot si je lahko predstavljala.

Je mogoče imeti ljubezen, družino in kariero hkrati?

O tem se sprašuje Anja, specializantka kirurgije, ki si ambiciozno gradi kariero. Zaradi naporne in odgovorne službe je vedno pogosteje v živčni vojni z dolgoletnim fantom Urbanom, ki pa si želi življenje graditi na temeljih družine: sanja o hiši, otrocih in psu. Po hudem prepiru, v katerem Urban Anji očita, da ga po službi nikoli ne pričaka s kosilom, se Anja kljub odporu do kuhanja odloči, da bo izpilila svoje kulinarične veščine in mu dokazala, da zmore tudi to. Ko je slučajno udeležena v prometni nesreči, ki jo povzroči priznani mladi chef David, skuje genialen načrt: David se ji bo oddolžil tako, da ji bo en mesec kuhal kosila, s katerimi bo na svojo stran zopet pridobila Urbana. Zdi se, da ne more iti nič narobe, a David je šarmanten, sproščen in poleg kosil Anji zakuha tudi kup zabavnih dogodivščin in celo nepričakovanih čustev …

Barve svobode je roman o usodi ženske, kaznjenke, ki stopa po nevarni, neuhojeni poti med dolžnostjo in hrepenenjem, med materinstvom in poklicem, med zvestobo sebi in ceno, ki jo takšna zvestoba zahteva.

Roman Barve svobode kot drugi del serije Zdravnica nadaljuje z obravnavo teme iskanja identitete in predvsem iskanja lastnega mesta v patriarhalnem svetu 19. stoletja. Rozalija je zaradi neuspelega poskusa operacije otroka, ki se konča s smrtjo, obsojena na deset let ječe, ki jo prestaja na ljubljanskem gradu.

Rušilni boj med vrednotami in hrepenenji se je zdaj iz družbe preselil še v globine junakinjine občutljive duše: razpeta med željo po opravljanju zdravniškega poklica in na novo občutenim hrepenenjem po materinskosti se poda na tvegana pota razvozlavanja individualnih in kolektivnih dilem.

Če se Vesna Milek v prvem delu Kleopatre posveča razburkanemu razmerju s Cezarjem in se ta del tudi konča z njegovo smrtjo, je osrednji moški junak drugega dela tega modernega biografskega romana slavni rimski politik in general Mark Antonij, s katerim je Kleopatra »napisala« morda eno največjih ljubezenskih zgodb vseh časov. Čeprav v njej ne manjka s strastjo, včasih celo pohujšljivostjo prežetih prizorov, je avtoričin fokus v romanu Kleopatra: Novi svet vendarle (tudi) drugje; v globokem razkolu med Vzhodom in Zahodom, ki se iz vladavine zadnje ptolemajske kraljice vleče vse do današnjih dni. Kakor smo vajeni že iz prvega dela, se roman pri tem osredotoča predvsem na Kleopatrina notranja občutja, poseben čar že tako hipnotičnemu pisanju pa dajejo »sprehodi« v sodobni čas, ki so polni lucidnih avtoričinih uvidov, pa naj ti obravnavajo družbenopolitično dogajanje nekoč ali danes.

Medtem ko Katarina nima moči niti vklopiti pralnega stroja, Julija v vtičnicah odkriva prisluškovalne naprave. Medtem ko prva ne zmore s hčerko na igrišče, druga v jumbo plakatih prepoznava sublimna sporočila.

Ko Katarina v življenju ne vidi več nobenega smisla, ga Julija vidi preveč. Drsenje je roman o trenutku, ko svet postane preglasen, telo preutrujeno, bližina pa naporna. O tem, kako se normalnost neopazno spremeni v nekaj, čemur je težko reči drugače kot stiska. Katarina in Julija se vsaka po svoji poti znajdeta v psihiatrični bolnišnici. Ne zaradi enega velikega zloma, temveč zaradi kopičenja majhnih, vsakdanjih porazov. Med terapijami, vizitami in pogovori se odpirajo teme dela, odnosov, materinstva, prijateljstva in osamljenosti v svetu, kjer je utrujenost vrlina, izgorelost pa skoraj nujen stranski učinek uspešnosti. Roman se teh vprašanj loteva z ironijo in humorjem, ki nista beg pred resnostjo, temveč način preživetja.

Drsenje ni zgodba o čudežnem ozdravljenju, temveč o treznem pristanku v resničnosti – in o tem, da je včasih že to dovolj.