Veličasten zgodovinski ep Angel izginjanja je poklon Zagrebu in njegovim tihim junakom. Usoda glavne junakinje Anđe orisuje usodo celega naroda in mesta. Knjiga prinaša zgodbo o tistih, ki še vedno verjamejo v ideale, tudi ko so nepovratno razočarani.
Na Arrakisu, znanem tudi kot Sipina, je vsaka kapljica vode pravo razkošje, prostrane puščave pa so dom skrivnostnih, orjaških peščenih črvov. Toda Sipina je tudi planet neizmernega bogastva, saj je edini vir začimbe melanže, najredkejše in najdragocenejše snovi v galaktičnem imperiju. Melanža podaljšuje življenje in širi spekter zavesti, kar navigatorjem Vesoljskega ceha omogoča iskanje najkrajših poti skozi vesolje. Kdor nadzira Arrakis, nadzira začimbo, in kdor nadzira začimbo, nadzira vesolje.
Čeprav na trenutke v Gaino življenje posije sonce in je včasih voda v jezeru res sladka, celoten roman govori predvsem o brezizhodnosti mladih generacij italijanskega podeželja, o nasilju, lažeh, prevarah, rdeča nit pa je ves čas kompleksen, destruktiven odnos med materjo in hčerjo.
Veličastna gruzijska saga, v kateri avtorica zgodbo sedmih generacij svoje družine mojstrsko prepleta z zanimivo zgodovino gruzijskega naroda. Knjiga je kmalu po izidu postala mednarodni literarni fenomen in prejela nominacijo za Bookerjevo nagrado.
Intimna pripoved o Marianne in Connellu, ki skozi leta krmarita med družbenimi pritiski, osebnimi krizami in individualnimi pričakovanji, je obenem univerzalna zgodba o razmerjih moči v sodobnem partnerskem odnosu, v kateri se prepozna vsakdo od nas.
Knjiga Vegetarijanka je v korejskem izvirniku izšla že leta 2007. Svetovno znana je postala leta 2016, ko je roman po prevodu v angleški jezik osvojil mednarodno Bookerjevo nagrado. V slovenski jezik ga je iz španščine prevedla Urša Zabukovec, ki nam v spremni besedi razloži, zakaj je tako. Prevod prevoda je primerjala še z angleškim, ruskim in poljskim prevodom in ugotovila, da angleški prevod na nekaterih mestih pomensko izstopa in da so iz besedila izostali celi deli povedi ali celo celi odstavki. Očitno je slabih 200 strani dolga knjiga strup v majhni steklenički, tako za prevajalce kot za bralce.
Roman je prežet z eksistencialnimi vprašanji o krhkosti obstoja človeka, narave in o usodah ter, seveda, o vesolju, brez katerega premišljevanje o lastni eksistenci ne bi bilo možno. Nosi tudi sporočilnost o podobnostih med kulturami in nesmiselnem boju za teritorij in meje, vsaj iz vidika šestih ljudi, ki v enem dnevu preletijo vse Zemljine letne čase, njene dneve in noči, njena mesta, reke, gozdove, gorovja, puščave in morja.
rancoska pisateljica maroških korenin Leïla Slimani nas v zaključku osupljive zgodovinske trilogije popelje v sodobni Maroko, v katerem po koncu despotske vladavine Hasana II. vrejo nasprotujoče si ideologije. V deželi, kjer se želje po vsesplošnem preporodu tepejo z islamističnim ekstremizmom, se mlade generacije ozirajo v svet. Je mogoče ljubiti deželo, ki ti ljubezni ne vrača?
V Nočeh kuge vodilni turški romanopisec z epsko potezo naslika napeto zgodovinsko fresko, postavljeno v večstoletno preteklost, a z osupljivo aktualno noto.
Pod neprestanim brenčanjem umetne svetlobe živi štirideset žensk, zaprtih v kletki globoko pod zemljo. Stražarji, ki jih opazujejo, nikoli ne spregovorijo, spomini na preteklost pa bledijo v nejasne sence sveta, ki ga ne znajo več poimenovati. Med njimi je dekle, rojeno v ujetništvo, ki ne pozna ne svobode ne moških. Ko se nekega dne vrata kletke odprejo, ujetnice odidejo, pobegnejo v pusto pokrajino, kjer od civilizacije ni ostalo nič in kjer je preživetje uganka brez odgovora.