V romanu Vem, da angeli niso srečni pisatelj Feri Lainšček bralca na predvečer prve svetovne vojne popelje v magični, mistični in z meglicami prepredeni svet panonske puste. Zgodba se začne s ponesrečenim svinjskim pastirjem Árpádom Nagyjem, ki Boga pijan vpraša po smislu te neskončne, puste ravnice. Ko mu Stvarnik nepričakovano odgovori in mu v varstvo zaupa misel, da je ravnina dar svobode, ljudje pa jo dušijo z mejami, se Árpádovo življenje tragično zaplete: sveta beseda se dobesedno zatakne v grlu.
Njegova usoda nepovratno vznemiri mladega barona Maksimiljana (Mikso) Frama, edinega dediča ogromnega veleposestva v Úripuszti. Miksa je agronom, ki so ga na akademiji učili Mendlovih zakonov genetike in hladnega obvladovanja narave, ter huzarski konjenik, ki se najbolje počuti v divjem galopu s svojim zvestim konjem Vilmosem. Toda v njem zeva neznosna praznina. V salonih, med oficirji in v razkošnem bordelu zaman išče tisto, kar mu manjka – klic prvinskega, neukročenega bivanja.
