Zvrst: COBISS Ela

Zaradi naporov, ki spremljajo študij medicine in zdravniški poklic, se je David Zupančič že zgodaj začel ukvarjati s čuječnostjo, učinkovito in priljubljeno metodo za obvladovanje stresa in doseganje stanja polne prisotnosti v danem trenutku. Za njim je dvanajst let raziskovanja, preučevanja in prakticiranja te metode, ki mu je, kot pravi, spremenila življenje. Knjiga je zasnovana poljudno, praktično, in nas spodbuja k refleksiji, obenem pa nam ponuja uteho, da v boju z zahtevami sodobnega sveta vendarle nismo sami.

Prvi roman, izdan pod psevdonimom Elena Ferrante, napisan v zadržanem, a občutljivem jeziku, ima elemente psihološke srhljivke, loteva pa se za pisateljico značilne teme, to je odnosa med materjo in hčerjo, kompleksnega vozla laži in čustev, ki ju veže.

Dogajanje romana Otok pogrešanih dreves (2021) priljubljene in večkrat nagrajene avtorice Elif Shafak je postavljeno na Ciper in v London, v njem pa spremljamo zgodbo Grkinje Defne in Turka Kostasa, ki sta se tik pred izbruhom državljanske vojne (1974) zapletla v prepovedano ljubezensko zvezo, in njune hčerke Ade.

Proza LISICA IŠČE VEST je sodobna basen, ki skozi zanimivo dogajanje, in samoizpraševanje glavnega junaka, mladega poslušalca oz. bralca postopno usmerja k pravilnemu (poštenemu) vedenju.

Zgodba v otrokovo zavest seje spoznanje, da z neprimernim ravnanji sami sebi povzročamo občutek krivde (slabe vesti), ki nam izzove trajajočo tesnobo. Pošteni smo torej zaradi sebe, ne pa zato, da bi nas drugi ne obsojali. Zakoni in pravila predstavljajo zunanji (družbeni) okvir vedenja, a bistvo socializacije je v internalizaciji, se pravi v ponotranjenemu sprejemanju univerzalnih vrednot.

V vsebino je spretno vtkana večpomenskost besed (vest, kot novica, vest kot notranja presoja) in anagram (s spremenjenim vrstnim redom črk iz besede VEST sestavimo besedo SVET).

Zgodbo zaključi spoznanje, da svojo vest – ki je pravi dragulj – lahko spozna, občuti in se po njej ravna le vsakdo sam.

Mali in Veliki volk gresta raziskovat gozd. Veliki volk je ves zaskrbljen, saj povsod vidi nevarnost. Mali volk skuša očku vliti pogum in pred njim veselo odhlača na pot. Šaljiva slikanica z izjemnimi ilustracijami in namigom na znano pravljico.

Poznamo velike in majhne učiteljice.
Okrogle in vitke.
Lahko so temne ali svetle, zgubane ali gladke,
pikaste, rožaste, vzorčaste, črtaste ali kariraste.
Toda kaj se skriva znotraj učiteljic?

Ta slikanica je zabaven in razposajen potret učiteljic. Pozorno jo preberite in poglejte – gotovo boste v njej našli tudi svojo.

“Samo pomisli, kako imenitno bi bilo biti superjunak!” sanjarita Tine in Bine med prebiranjem razburljivih dogodivščin Hiperkibermoža. In glej! S pritiskom na televizijskoaktivni laserski sevalnik (ZAP!) se Fanta spremenita v Aktivnega fanta in Merilnega moža! Mala junaka sta v hipu pripravljena na boj s superlopovi in na popravljanje krivin. Zali Dol bosta rešila pred velikanskimi embalažami, ki meščanom grenijo življenje. Superhitro, superzabavno, superčudno! Začenja se nova, neverjetno zanimiva in prismojeno junaška dogodivščina.

Zbirka Kako živijo s fotografijo in kratkim strokovnim besedilom predstavlja posamezne živalske vrste in njihov pomen za okolje.

Zveri so red sesalcev s predstavniki raznolikih družin, kot so mačke, psi, medvedi in kune. Ker so plenilci, se prehranjujejo z mesom ubitih živali ali najdeno mrhovino. Nekateri med njimi pa so tudi vsejedi ali celo pretežno rastlinojedi. Zveri, ki so plenilske živali, so pomembne pri uravnavanju števila pripadnikov drugih vrst. Ko lovijo, izločajo šibkejše živali, njihov plen so predvsem ostarele in bolne živali. Plen zveri so včasih tudi domače živali, vendar je zato včasih kriv človek sam, saj posega v življenjski prostor zveri. V knjigi so podrobneje predstavljene kuna belica, vidra, evropski dihur, velika podlasica, lisica, divja mačka, ris, volk in rjavi medved. Prebrali boste lahko od kod rek »smrdi kot dihur«, katera žival v hladnih krajih spremeni svoj kožuh v belo barvo ter katera od njih človeku ni nevarna.

Tri povesti o klativitezu Dunku in njegovem oprodi Eggu, ki se godijo slabo stoletje pred dogajanjem v Igri prestolov. Zmajska rodbina Targaryen je trdno na železnem prestolu, kljub nedavni državljanski vojni med pravorojenimi in pankrtskimi potomci. Dunk, krepak mladenič, se po smrti starega viteza, kateremu je služil kot oproda, odloči tudi sam postati lativitez. Na turnirju naleti na nenavadnega dečka Egga, ki se mu ponudi v službo. Čaka ju kopica pustolovščin, a te niso tako imenitne in bleščave, kot jih opevajo pevci.