Zvrst: Dobre knjige

Okvirna zgodba knjige prikazuje žensko v zrelih letih, ustvarjalko, srečno poročeno, ko zvečer v postelji prebira kratke eseje o posameznih ženskih rečeh z naslovom Sto in podnaslovom Vodnik po stvareh, ki jih mora imeti vsaka ženska s stilom. Gre za dejansko knjigo, znano prodajno uspešnico Nine Garcia, ameriške modne urednice. Branje jo potegne v vrtinec lastnih spominov in razmišljanj o življenju v njeni mladosti, ki je bila čas druge države, drugačne družbene ureditve in drugačnih vrednot. Pripovedovalkin miselni tok nas nato, tako se vsaj zdi, potegne v njene sanje, ki pa so čisto pod vtisom knjige, ob branju katere je očitno zaspala. Pred bralcem se namreč odpre pripovedovalkina »omara«, polna njej pomembnih reči, vsako pa spremlja tudi njena zgodba.

Druga življenja so sedma zbirka kratkih zgodb Mihe Mazzinija. Mojster kratke pripovedi se tokrat loti vprašanja identitete, a na dobesedne načine – kdaj se drugo življenje spremeni v našega in kdaj naše ni več naše? 

Roman Obnebje metuljev je presenetljivo delo. Bralec vstopi v monumentalno fresko 18. stoletja, v čas propadanja španskih kolonov v južnoameriški Venezueli, kjer sledi popotovanju samopašnega in prevarantskega španskega odposlanca, Don Alonsa, uradnika pri Kraljevem uradu za grbe in naslove. Z njim se iz Caracasa, kjer se roman začne, odpravi po povsem neznanih, a izjemno prepričljivo popisanih pokrajinah in mestih, kjer nas pisatelj zaplete v labirinte srečanj z Alonsovimi nenavadnimi sopotniki, naključneži in, seveda, z ženskami. Intrige don Alonsa pripeljejo nazaj v rodno Španijo in se končajo na Krasu, v zaledju še enega pomembnega pristanišča tistega časa, Trsta. Po zaslugi avtorjevega razkošnega in inovativnega pisanja, zlasti pa zaradi njegovega izjemnega jezikovnega razpona, imamo večkrat občutek, da beremo delo kakšnega latinskoameriškega pisatelja, saj nas ves čas zapeljuje z izjemnimi podobami, ki med roji metuljev zadišijo po magičnem realizmu.

To je zgodba o izgubljeni pesmi, dveh velikih rekah in treh izjemnih življenjih, ki jih povezuje – ena sama kapljica vode.

V ruševinah Ninive, starodavnega mesta v Mezopotamiji, ležijo v pesku fragmenti davno pozabljene pesmi, Ep o Gilgamešu.

V viktorijanskem Londonu se na bregovih umazane Temze rodi izjemen otrok. Arthurjeva edina možnost za pobeg iz revščine je njegov briljanten spomin. Ko mu njegov dar prinese mesto vajenca v tiskarni, se Arthurjev svet odpre daleč onkraj barakarskih naselij, ena knjiga pa ga kmalu popelje čez morje: Ninive in njeni ostanki.

V Turčiji leta 2014 Narin, jazidsko dekle, ki živi ob reki Tigris, čaka na krst z vodo, prineseno iz svetega kraja Lalish v Iraku. Slovesnost je kruto prekinjena in kmalu morata Narin in njena babica potovati čez vojno razdejano ozemlje v upanju, da bosta dosegli sveto dolino svojega ljudstva.

Leta 2018 se v Londonu razbitega srca hidrologinja Zaleekhah preseli na hišico na reki Temzi, da bi pobegnila iz razpadlega zakona. Zaleekhah predvideva življenje brez ljubezni in smisla – dokler nepričakovana povezava z njeno domovino ne spremeni vsega.

Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Tam, kjer plešejo tulipani je novi roman Irene Svetek, v katerem avtorica raziskuje zgodbo lastne družine. Skozi preplet resničnih in fiktivnih dogodkov razkriva usode žensk treh generacij. Začenja se leta 1912 v mestu Vršac na srbsko-romunski meji, kjer se v času vojn, političnih preobratov in družbenih sprememb odvija ljubezenska zgodba, ki bo zaznamovala prihodnje rodove. Gre za osupljivo družinsko sago, ki skozi usode osrednjih junakinj, babice, hčere in vnukinje, preigrava vprašanja preživetja, identitete in prenosa travm s prednikov na potomce, ob tem pa v ospredje postavlja moč ljubezni in družinskih vezi.