Zvrst: Novosti

V času visokih trav

Roman V času visokih trav govori o prepletanju življenj ljudi, ki jih povezuje preteklost, izguba in neizrečene zgodbe. Po petindvajsetih letih se Bruno in Nevio znova srečata ob novici o smrti Grete – dekleta, ki je nekoč povezovalo njune svetove. Njena smrt sproži razkrivanje spominov in pokaže, da preteklost nikoli zares ne izgine, ampak čaka, da jo nekdo znova odpre.

V ospredju so usode več generacij žensk in moških, ki jih zaznamujejo želje, zgrešene priložnosti, ljubezen, zvestoba, sram in iskanje sebe. Avtorica raziskuje moči odpuščanja ter vprašanje, ali je mogoče pobegniti pred lastno preteklostjo.

 

Maestro in tidldibab

Maestro in Tidldibab: Skrivnost najstarejšega glasbila na svetu je roman o glasbi, ki se spominja tistega, kar je človeštvo pozabilo.
Umirajoči glasbenik, piščal iz časa neandertalcev in ženska, ki išče smisel, se srečajo v zgodbi, ki zabrisuje mejo med znanostjo in dušo.
Roman, ki se odvija med jamami, koncerti in mirnimi kuhinjami, potuje skozi čas in po Balkanuod odmeva prve note na svetu do krhke lepote zadnjega vdiha.
Gre za meditacijo o umetnosti, umrljivosti in nevidnih mostovih, ki nas povezujejo.
Zgodba za tiste, ki poslušajo ne le z ušesi, ampak tudi s srcem.

Astrid Lindgren

Švedska pisateljica Astrid Lindgren (1907–2002) ni samo avtorica večnih klasik, kot so Pika Nogavička, Ronja, razbojniška hči in Brata Levjesrčna, ampak je imela tudi navdihujočo življenjsko pot, o kateri je danski avtor spisal po splošnem mnenju najboljšo biografijo, v kateri je popisal njena nemirna in uporniška najstniška leta, zgodnjo poroko, materinstvo, poklicno pot na področju založništva in družbeni angažma, osvetli pa tudi, kako njeno življenje odseva v knjigah, ki jih je napisala.

Krasni novi spet

Nova knjiga Mihe Šaleharja je zbirka kolumn, ki so od leta 2022 izhajale v časopisu Delo.

Kako naravnamo kompas, da v kakofoniji algoritmov uvidimo, kam teče tok zgodovine? Na primer tako, da pozornost usmerimo v brezno niča, v čudni prostor premisleka, kjer se porajajo misli, ki jih Miha zapisuje, in skupaj z njim poskušamo doumeti, kaj se pravzaprav dogaja pod površino informacijske karoserije sodobnega sveta.

V svojem značilnem slogu, polnem ironije, samoironije in ostrega humorja, avtor razmišlja o družbi, vsakdanu in sebi. Šaleharjev pogled na svet je enkraten: vedno nekoliko ob strani, a hkrati na točki, kjer nas najbolj zaboli – ali nasmeje.

Preveč zvezd

Je zvezd lahko preveč? Ja, tistih na spletu že, kar sčasoma spozna tudi Dina, ki vse bolj tone v odvisnost od zaslonov. Ali obstaja kaj takega, kot je biti rojen pod srečno zvezdo? Filip verjetno že ni bil, ker mora sam skrbeti za hudo bolno mamo, od katere vsak dan ostaja manj.

Preveč zvezd je ganljiv roman o odpiranju življenju, ki se loti tako tem, ki večini mladostnikov (na srečo) najbrž niso najbližje, a so zato še kako zanimive, kot tudi takih, ki močno zadevajo njihova življenja.

Kako so Švedi uresničili sanje

Pripoved o švedskem mestecu, ki mu ni lahko: brezposelnost, mladi se odseljujejo, še mestno knjigarno morajo zapreti. Huje ne more biti!

Mala Lisa

Ganljiva pripoved o vdovi Lisi Vidmar, ki se v poznih letih sama odpravi na potovanje v Pariz, da bi se soočila s svojo preteklostjo: otroštvom v Franciji v družinski klobučarski delavnici, spomini na dedka entomologa in neizrekljivo izkušnjo druge svetovne vojne.

 

Pomoč upokojene stevardese Évelyne in njene hčerke Marion odpre prostor za nežno prepletanje treh generacij in razkritje sveta spominov, skritih bolečin in neizrečenih skrivnosti.

Mala Lisa je roman o tem, kako zgodovina oblikuje posameznika – in kako lahko tudi pozno v življenju odkrijemo novo prijateljstvo, smisel in moč, da izgovorimo, kar je bilo predolgo zamolčano.

Cirkus Astralis

Rdeča nit tretjega romana Zorana Predina z naslovom Cirkus Astralis je misel, da duša, ki spije premalo vode iz reke Lethe, prestaja kazen za grehe iz preteklega bivanja.

Pobožal sem polje na desni

Vili se kot Shaukat El Telassani rodi v Damasku, oče ga, še ne desetletnega, iz neznanih razlogov loči od družine in odpelje v Palestino, kjer postane Jichak Hillel. Odločen, da se bo boril proti fašizmu in nacizmu, se na zadnji dan leta 1941 prijavi v Britansko armado. Pred nami je njegov dnevnik, dnevnik o vojaškem življenju pa tudi o iskanju ljubezni, občudovanju narave, iskanju svojega mesta v svetu. Kot vojak pride Vili vse do Italije, kjer že začne poganjati prve drobne korenine. Nato pa se mora s koncem vojne vrniti v domovino. Čez dobro leto se vrne. Z ladje, ki pluje proti Reki, uzre svojo ljubljeno Italijo. Ustali se v Kopru kot Vili Telassani in si ustvari družino. O svoji zgodovini nerad govori – za njim pa ostane drobna črna knjižica, njegov dnevnik.

Ocean na steni

Dvanajst zgodb o dvanajstih različnih ženskah. Druži jih hrepenenje po boljšem življenju, verjamejo, da obstaja nekaj več od golega preživetja.