Neplodnost pri ženski
Ko v specialistični ambulanti za neplodnost pričnejo z zdravljenjem neplodnega para, je priporočljivo, da prideta oba partnerja. Tako ju lažje seznanijo z načrtovanim potekom odkrivanja in zdravljenja neplodnosti.
Pri ženski moramo poznati splošno zdravstveno stanje, morebitne kronične bolezni, uživanje zdravil, ki bi lahko vplivale na plodnost, morebitne prirojene nepravilnosti maternice. Med osnovne preiskave za ugotavljanje vzroka neplodnosti spada opazovanje in beleženje menstrualnega ciklusa z merjenjem rektalne temperature. Tako ugotavljamo, če je prisotna ovulacija. S krvnimi analizami krvi ugotavljamo vrednosti spolnih hormonov, ki so potrebni za normalne ovulatorne cikluse in posledično možnost zanositve, ugotavljanje morebitne prezgodnje menopavze in usihanja ovarijske rezerve. Hormoni tudi lahko nakazujejo najpogostejšo motnjo, ki je vzrok neplodnosti, policistično ovarijsko bolezen, prolaktinemijo ali motnje v delovanju ščitnice, ki je pogost vzrok nezmožnosti naravne zanositve.
Ultrazvočni ginekološki pregled lahko pokaže spremembe na jajčnikih ali maternici.
Še posebno dobro lahko ocenimo maternično votlino s tridimenzionalnim pregledom v notranjost, kjer so lahko pristne nepravilnosti, kot je na primer obokana maternica, pregrajena, eno ali dvoroga ter dvojna maternica, miomi ali nepravilnosti maternične sluznice, na primer polipi. Jajčniki lahko kažejo tipično sliko neovulacije z majhnimi folikli pri policistični motnji ali endometriomov - čokoladnih cist, ki predstavljajo staro kri in so značilni za endometriozo, ki je pogost vzrok neplodnosti pri ženski. Raziskave so pokazale, da se pri velikem odstotku neplodnih žensk pojavlja tudi endometrioza, a po drugi strani jih polovica kljub tej bolezni nima težav z neplodnostjo. Pri endometriozi se maternična sluznica razrašča tudi izven maternične votline: na jajčnikih, mehurju, celo črevesju in drugje v mali medenici. Tudi to maternično razraščeno tkivo se odziva na hormonske spremembe, krvavi, dela ciste in se brazgotini. V jacevodu se lahko opazi svež ali star vnetni proces, ki se spremeni v bolezensko razširjen, z gnojno tekočino ali vodo napolnjenim jajcevodom, ki seveda ni prehoden. Vnetnih sprememb okolice notranjih rodil in posledičnih zarastlin ali točkaste endometrioze ultrazvočna preiskava ne more pokazati. Preiskave se nadaljujejo po potrebi z radiološko preiskavo rodil – histerosalpingografijo, pri kateri ugotavljajo nepravilnosti maternice, jajcevodov in prehodnost le teh. Moderna, nova preiskava je ultrazočna ocena prehodnosti jajcevodov s kontrastom.
Zadnja stopnja sta kirurški preiskavi, histersalpingoskopija, pregled notranjosti maternice, ki se opravi skozi nožnico v splošni anesteziji ter laparoskopija, ki nam odkrije pogled v malo medenico. Pri njej ocenijo natančno stanje notranjih rodil, endometrioze, starih zarastlin ali nepravilnosti zunanje strani maternice. V času operacije se vedno preveri tudi prehodnost jajcevodov.