Kino: Stabat Mater Dolorosa (pank muzikal)

Režija: Piotr Macha / 2018, Poljska / 60 min / z angleškimi podnapisi / FEMINISTIČNI PANK MUZIKAL

Muzikal Stabat Mater Dolorosa je nizkoproračunska, a baročno razkošna uprizoritev istoimenskega glasbenega albuma poljske umetnice SIKSA, ki pravi, da jo lasten film spominja na čigumi brez okusa. S temi besedami bi lahko opisali tudi politični kontekst, ki se zajeda v film: Poljski še naprej vlada enopartijska sprega konservativnih nacionalistov in katoliške cerkve, prekinitev nosečnosti je prepovedana, množinska raba besede »spol« pa tudi. Aktivist(k)e za pravice žensk in spolnih manjšin zmerjajo s »homoseksualnim lobijem« ter jim očitajo širjenje »ideologije spola«. Zveni znano, kajne?

Pojem »ideologija spola« ali »teorija spola« tudi v Sloveniji uporabljajo zgolj desni mediji in stranke, svojo izmišljotino pa podtikajo vsem naprednim gibanjem za enako obravnavo vseh ljudi ne glede na spol in druge osebne okoliščine, zlasti feminizmu in LGBTIQ aktivizmu, saj želijo na vsak način preprečiti kritiko patriarhalnih spolnih vlog.

Siksa na tovrstne poskuse retradicionalizacije družbe odgovarja s sovražnikovim orodjem: tako kot si desnica ob podpori cerkve prisvaja aktivistične strategije in jezik emancipatornih gibanj, Siksa maliči katoliško tradicijo. Stabat mater dolorosa (lat. Mati žalostna je stala), pobožni verzi iz 13. stoletja, ki opisujejo bolečino Jezusove matere ob njegovem trpljenju na križu, se v kontekstu sodobne Poljske namreč berejo kot natančen opis trpljenje žensk, ki so bile zaradi prepovedi splava prisiljene postati matere.

 

Po drugi strani se Poljska ponaša z izjemno raznoliko feministično, lezbično, gejevsko in queerovsko aktivistično ter umetniško sceno. Pred štirimi leti ste jo na Deujih babah lahko okusile/i ob nastopu »Kraljice noči« Vale Tanz. Tokrat vas vabimo k ogledu feminističnega pank muzikla Stabat Mater Dolorosa, nostalgične zgodbe o Siksinem vračanju v otroštvo, ko se je s pomočjo materine garderobe preoblačila v različne tipe žensk – iz lastnega užitka, ne zato, da bi ugajala drugim. Stabat Mater Dolorosa je njeno slovo od bleščic in plišastih samorogov ter bajonet, s katerim para in trže patriarhat na koščke; počasi, od ene filmske projekcije do druge. Pa srečen 8. marec!