Kino: Carmine Street Guitars (glasbeni dokumentarec)

Režija in scenarij: Ron Mann / Natopijo: Eszter Balint, Christine Bougie (Bahamas), Nels Cline (Wilco), Kirk Douglas (The Roots), Eleanor Friedberger, Bill Frisell, Dallas Good in Travis Good (The Sadies), Dave Hill, Jaime Hince (The Kills), Stewart Hurwood, Jim Jarmusch, Lenny Kaye (Patti Smith Group), Marc Ribot in Charlie Sexton (Bob Dylan Band) / 2018, Kanada / 80 min / GLASBENI DOKUMENTAREC

Jesenski del cikla glasbenih filmov Paglej začenjamo z dokumentarcem, ki prek zgodbe o samosvojem izdelovalcu kitar spregovarja ne le o glasbenikih raznolikih žanrov, pač pa tudi o gentrifikaciji, ki v želji po čim večjem dobičku iz mest izrinja prostore, povezane s kulturnim ustvarjanjem. Carmine Street Guitars pripoveduje zgodbo o istoimenski trgovini, ki v newyorškem Greenwich Villageu kljubuje splošnemu trendu »čiščenja« mestnih središč od neprofitnih vsebin in vztraja v svojem poslanstvu. Mojster Rick Kelly izdeluje kitare iz lesa, najdenega v starih zgradbah. Kitare iz tega lesa imajo poseben zven, zato ne čudi, da med njegovimi strankami najdemo legendarna imena, kot so Bob Dylan, Lou Reed, Patti Smith in Jim Jarmusch. Prav kultni režiser Jarmusch je zaslužen za nastanek tega filma, saj je režiserja Rona Manna spoznal z izdelovalcem kitar Rickom Kellyjem. Mann se je navdušil nad njim in posnel film, v katerem je zabeleži pet dni v življenju trgovine. V tem času Kellyja obiščejo številni kitaristi, tako iz sveta jazza in improvizacije (Bill Frisell, Marc Ribot), kakor tudi iz hiphopa (Kirk Douglas iz The Roots) ter alternativnega (Nels Cline iz benda Wilco; Lenny Kaye iz Patti Smith Group) in mainstream rocka (Charlie Sexton iz benda Boba Dylana) in tudi country / folk rocka, kakršna sta brata Dallas in Travis Good iz benda The Sadies, ki je prispeval filmsko glasbo za dokumentarec. »Portret (…) trgovine s kitarami kot boemske oaze je ljubezensko pismo tamkajšnjim glasbenikom – in absolutno ključen dokumentarec o pomenu skupnosti.« (David Fear, Rolling Stone)